Airbrush
Ponedeljek, 15. maj 2006 - 09:29
Airbrush (zračni čopič) je kot prvi patentiral že davnega leta 1893 Charles Burdick. To je tehnika slikanja z zračnim peresom brez dotikanja risalne površine. To je pripomoglo k temu, da je bila ta tehnika risanja dolgo časa močno izolirana od klasičnih tehnik risanja, kar pa seveda ni bilo dobro za promocijo tega risanja.
Dandanes je ta tehnika slikanja kar dobro razširjena med umetniki, predvsem v tujini. Najverjetneje zaradi tega ker je z airbrush tehniko risanja možno narisati zelo realistične podobe, ker omogoča zračni čopič mehke linije risanja, zelo realistična senčenja in še mnogo drugih prednosti zaradi katerih so končani izdelki sapo jemajoči.
Material pri airbrush tehniki risanja je najprej zračni čopič, ki je povezan z kompresorjem zraka. Barve so predvsem akrilne (Aero color Schmincke, Illu color, Pabeo, House of colour, Marabu, Air pro) možne pa so tudi druge. Vse je odvisno od površine na kateri nastane končni izdelek. Zraven tega pride še ogromno drugega materiala, kot so maskirne folije, klasični čopiči, skalpeli, itd.
V Sloveniji se airbrush tehnika risanja še ni razvila v smeri kot bi se lahko. Zelo težko je namreč dobiti učitelja, ki bi te to tehniko naučil, zato so večinoma umetniki ki se z tem ukvarjajo samouki. Kljub temu pa ni težko dobiti umetnika ki bi ti poslikavo na vozilo ali katero drugo površino naredil. Najlažje jih najdete ali po njih vprašate na kakih motorističnih in avtomobilističnih srečanjih. Preprosto vprašajte lastnika umetnine, kdo mu je risbo naredil in prav gotovo vam bo zaupal,
kdo je njegovemu vozilu dodal prav poseben čar. V tujini, predvsem v Združenih državah Amerike, obstajajo oblikovalske hiše, katere se ukvarjajo izključno z airbrushem. Cene njihovih izdelkov pa dosegajo prav neverjetno višino.
Največkrat se za airbrush poslikavo odločajo lastniki jeklenih konjičkov. V Sloveniji so to predvsem motoristi, precej pa je tudi voznikov avtomobilov in tovornih vozil. Največkrat so risalna površina čelade, posode za gorivo pri motorjih, pokrovi motorjev pri avtomobilih, itd. Za tako poslikavo se odloči oseba, kateri bo motiv, ki si ga je izbrala, nekaj osebnega pomenil in tako bo z tako risbo svojemu vozilu ali čemu drugemu dodala svojevrstno toplino in dušo in hkrati z tem to postane
unikatni izdelek.
